E-letnik
Just another WordPress.com weblog

POGUMNI PLANINCI SMO SE ODPRAVILI NA GROßGLOCKNER

5:00 v ponedeljek zjutraj. Avtobus je speljal in začela se je strokovna geografska ekskurzija Gimnazije Murska Sobota na najvišji vrh naše severne sosede Avstrije Großglockner (3798 m nadmorske višine). In zapustili smo  Mursko Soboto. V Mariboru smo zavili za Dravsko dolino, prečkali mejo na Viču, obšli Vrbsko jezero in potem nadaljevali pot do platoja Franca Jožefa (2.369 m). Po poti nam je vodička vsake toliko povedala kaj o pokrajini ali kraju, skozi katerega smo se peljali. Neka cesta, ki je peljala s platoja Franca Jožefa, je bila ograjena in pod to ograjo se je strmo spuščalo pobočje, kjer so se igrali svizci. So zelo ˝cakani˝ in luštni, ampak jim je ravno takrat na žalost zmanjkalo Milke, saj nam je niso prinesli čisto nič, čeprav smo jih lepo prosili. Btw. imajo zelo rumene zobke (nismo si še na jasnem zakaj).  S platoja smo se nekateri odpravili peš po ˝stopnicah˝ dol do jezika ledenika (ta se imenuje Pasterze), ki je najdaljši v vzhodnih Alpah. Nekateri so del te poti opravili z gondolo, za katero so morali doplačati nekaj čez 3€. Čeprav smo bili z jaknami dobro pripravljeni na hlad, smo ugotovili, da je pravzaprav precej toplo, saj nam je alpska pot k večnemu ledu ledenika dodobra ogrela mišice. Na ledeniku pa nas je prevzel poseben občutek (logično, saj se nam to ne zgodi vsak dan), saj smo stali na ledeniku! No, poleg tega občutka je še prav nesramno hladno pihalo. Videli smo sinje modre metrske razpoke v ledu, v katerih se stekajo majhni potočki, ki tečejo z ledenika. To smo si na hitro ogledali, potem pa krenili po isti poti nazaj navzgor. Zame je bila pot navzgor nekajkrat hujša. Tudi profesorica Jelen je bila tega mnenja (pot navzdol je opravila v gondoli). Ko je med zadnjimi z mano prisopihala navzgor, jo je prof. Balajc pohvalil: ˝No viš, pa si prišla gor, pa kak maš fajn rdejča lijčka zaj!˝ Za nama je brez sape ˝prifudala˝ še Banova in tako je 2. e zaključil vračanje po potki z ledenika. Prepoteni smo potem vsi, ki smo bili na izletu, naredili še skupinsko sliko (naredil jo je Balajčev sin) na t.i. Noetovi barki na platoju Franca Jožefa. Zatem smo si ogledali ˝Razstavišče Großglockner˝, kjer lahko izveš vse o ledenikih in snegu in si ogledaš več priložnostnih razstav. Ogledali smo si tudi kratek desetminutni film, ki prikazuje Großglockner v vseh letnih časih (posnetki so predvsem iz narave). 2. e smo se potem najedli slanih prestic, Milke (drago kupljene v bližnji trgovini) in se napili (povečini vode). V trgovini smo se nagledali tudi (plišastih) svizcev jodlarjev. J Nino, Banova in jaz smo se potem odpravili še proti ˝Gamsgrubenweg˝-u (pribežališču za gamse), edinstvenemu peščenemu biotopu v Evropi. Na žalost nam je pot na sredini preprečil dež. Škoda, vendar smo izvedeli, da tudi tisti, ki so prišli do konca, niso videli gamsov (saj bo še priložnost, a ne?). Na avtobus smo po dežju pritekli med zadnjimi. Naše pohajkovanje pod vrhom Großglocknerja se je končalo. Čakala nas je še 7-urna pot domov. Vmes smo se ustavili še v vasici Heiligenblut, kjer naj bi v majhni cerkvici hranili pristno Kristusovo kri. Vodička nam je povedala, da v tej vasici ni hiše, ki se ne bi ukvarjala s kako turistično dejavnostjo (penzion, oddajanje sob, restavracija). Na poti domov se je vsak zabaval po svoje. Prof. Balajc je kartal, prof. Jelen in Varga pa sta jedli ˝Rum kokos˝J in molčali. Prof. Balajc nam je postregel tudi z vicem o drvarju, ki je izgubil svojo sekiro in mu jo je Bog pomagal najti (zgodba o poveličevanju moške dobrote – čista resnica). Ko smo prestopili mejo, nam je prof. Balajc ˝zrikto˝ en film z nekimi podmornicami, ki so se streljale, potapljale itd. itd. Nekateri so se v film poglobili, nekaterim pa so hodile po glave norčije (med slednjimi sem bil tudi jaz s svojimi podporniki). Na žalost smo v Mursko Soboto prispeli komaj ob 11:30. Jaz sem navijal, da mine polnoč, ampak se profesorji in večina ˝posadke˝ ni strinjala z mano. J Ko smo prišli na avtobusno postajo, je vsak pobral svoje stvari, odhitel domov v posteljo (vključno z mano) in se potopil v svoj ˝dreamland˝. Za konec moram povedati tudi, da čeprav smo šli na izlet, da bi videli Großglockner, tega sploh nismo doživeli, saj je bil vrh cel čas našega izleta zakrit z oblakom. J Tako se je teoretično naš izlet povsem izjalovil. Bo že drugič boljše in upam, da se nam pridružite tudi vi! Čao čao!

 SlOvEnEc

No Responses to “POGUMNI PLANINCI SMO SE ODPRAVILI NA GROßGLOCKNER”

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: